Fizioterapija Habjan
Celjenje kosti po zlomu: faze kostne obnove in rehabilitacija
Zasnova vsebine: Neja Habjan, dipl. fiziot.
Celjenje kosti po zlomu je biološki proces, pri katerem se poškodovana kost obnovi skozi vnetno fazo, nastanek mehkega kalusa, mineralizacijo in remodelacijo. Hitrost celjenja je odvisna od stabilnosti zloma, prekrvavitve, starosti, kostne gostote, prehrane, kajenja, pridruženih bolezni in ustreznega obremenjevanja. V ambulanti Fizioterapija Habjan v Škofji Loki rehabilitacija po zlomu upošteva fazo kostnega celjenja, navodila operaterja in funkcionalne cilje pacienta.
Celjenje kosti po zlomu poteka v več fazah. Najprej nastaneta hematom in vnetni odziv, nato se oblikuje mehki kalus, sledi mineralizacija tršega kostnega kalusa in postopna remodelacija kosti.
Za uspešno celjenje sta pomembni ustrezna stabilnost zloma in dobra prekrvavitev. Premalo stabilnosti lahko podaljša celjenje, predolga neaktivnost pa povzroča togost, mišično atrofijo in slabšo funkcijo.
Rehabilitacija mora spoštovati biološko fazo celjenja. Namen ni samo zaraščanje kosti, temveč povrnitev gibljivosti, mišične moči, koordinacije in funkcionalne uporabe poškodovanega uda.
Celjenje kosti je odvisno od lokalnih in sistemskih dejavnikov. Lokalno vplivajo tip zloma, stabilnost, prekrvavitev in mehko-tkivna poškodba. Sistemsko vplivajo starost, presnova, prehrana, kajenje, zdravila in pridružene bolezni.
Fizioterapija je pomembna, ker pomaga vzdrževati funkcijo sosednjih sklepov, zmanjševati oteklino, ohranjati mišično aktivacijo in varno uvajati obremenitve, ko je kost za to pripravljena.
- Stabilnost zloma in kakovost repozicije.
- Prekrvavitev poškodovanega področja.
- Starost in kostna gostota.
- Obseg mehko-tkivne poškodbe.
- Kajenje, ki lahko upočasni kostno celjenje.
- Prehranski status in vnos beljakovin ter vitamina D.
- Sladkorna bolezen ali druge presnovne bolezni.
- Prezgodnje ali prepozno obremenjevanje poškodovanega uda.
Klinična slika med celjenjem se spreminja. V začetku prevladujejo bolečina, oteklina in zaščita, kasneje togost, mišična šibkost in zmanjšana funkcionalna toleranca.
- Bolečina in oteklina v zgodnji fazi.
- Zmanjšana gibljivost po imobilizaciji.
- Mišična atrofija zaradi zmanjšane uporabe.
- Slabša propriocepcija in koordinacija.
- Občutljivost okoli brazgotine po operaciji.
- Strah pred obremenitvijo poškodovanega uda.
- Postopno zmanjševanje bolečine ob napredku celjenja.
- Potreba po stopnjevanem vračanju aktivnosti.
Zdravljenje je odvisno od tipa zloma, stabilnosti kostnih fragmentov, prizadetosti sklepne površine, stopnje otekline in funkcionalnih zahtev pacienta. Stabilni zlomi se pogosto zdravijo z imobilizacijo, nestabilni ali premaknjeni zlomi pa lahko zahtevajo operativno stabilizacijo.
Fizioterapevtska obravnava se začne glede na fazo celjenja in navodila zdravnika oziroma operaterja. Pri zlomu kosti po zlomu je pomembno postopno stopnjevanje gibanja, obremenjevanja in mišične aktivacije, brez prehitevanja biološkega celjenja kosti.
Cilji fizioterapevtskega zdravljenja so zmanjšati bolečino in oteklino, obnoviti gibljivost sosednjih sklepov, izboljšati mišično aktivacijo, zmanjšati togost po imobilizaciji, obnoviti funkcionalno uporabo uda in postopno vrniti delovne ali športne obremenitve.
V fizioterapevtski obravnavi v Škofji Loki se program prilagodi fazi kostnega celjenja, tipu zloma, načinu zdravljenja in funkcionalnim zahtevam pacienta.
TECAR terapija se uporablja pri bolečini, oteklini, zaščitni mišični napetosti in slabši tkivni toleranci po imobilizaciji. Namen je izboljšati lokalno mikrocirkulacijo, zmanjšati občutljivost mehkih tkiv in pripraviti področje na manualno terapijo ter terapevtske vaje.
Terapija z laserjem se uporablja pri lokalni bolečini, občutljivosti periartikularnih tkiv, pooperativni občutljivosti ali brazgotinskih spremembah. Aplikacija se prilagodi fazi celjenja, lokalizaciji simptomov in reaktivnosti tkiva.
Ultrazvočna terapija se uporablja pri togih mehkih tkivih, zadebeljeni brazgotini, omejeni drsnosti fascij ali občutku zategovanja po imobilizaciji. Namen je izboljšati tkivno elastičnost pred mobilizacijo in aktivnim gibanjem.
Elektroterapija HiTop se uporablja pri bolečini, mišični inhibiciji in slabši aktivaciji mišic po obdobju zaščite ali imobilizacije. Cilj je izboljšati pripravljenost mišic za aktivno delo in postopno krepitev.
Manualna terapija je usmerjena v izboljšanje gibljivosti sklepov, drsnosti mehkih tkiv in zmanjšanje zaščitne napetosti. Tehnike se prilagodijo fazi kostnega celjenja, stabilnosti zloma in bolečinskemu odzivu.
Kinezioterapija je osrednji del rehabilitacije. Program vključuje aktivne vaje, vaje za gibljivost, postopno krepitev, propriocepcijo, funkcionalne vzorce in vračanje obremenitev glede na tip zloma ter cilje pacienta.
Kineziotaping se lahko uporabi za podporo pri oteklini, senzorično stimulacijo, propriocepcijo in boljši nadzor gibanja pri vračanju v vsakodnevne aktivnosti.
Obremenjevanje se stopnjuje glede na radiološko in klinično celjenje, bolečinski odziv, oteklino in kakovost gibanja.
Prognoza je odvisna od tipa zloma, stabilnosti, prekrvavitve in splošnega zdravstvenega stanja. Enostavni stabilni zlomi običajno napredujejo hitreje kot kompleksni, odprti ali intraartikularni zlomi.
Rehabilitacija lahko traja od nekaj tednov do več mesecev, odvisno od poškodovane kosti in funkcionalnih zahtev pacienta.
Uspešno okrevanje pomeni, da se kost zarašča, sosednji sklepi ostanejo gibljivi, mišična moč se vrača, pacient pa postopno doseže varno obremenjevanje in funkcionalno samostojnost.
Faze so vnetje, nastanek mehkega kalusa, mineralizacija tršega kalusa in remodelacija kosti.
Celjenje lahko upočasnijo nestabilnost zloma, slabša prekrvavitev, kajenje, presnovne bolezni, neustrezna prehrana in prezgodnje obremenjevanje.
Fizioterapija pomaga ohraniti gibljivost, zmanjšati oteklino, obnoviti mišično aktivacijo in varno stopnjevati obremenitve.
Obremenjevanje se začne glede na tip zloma, stabilnost, način zdravljenja in navodila zdravnika oziroma operaterja.
